Kako se diagnosticira sarkoidoza?

Sarkoidozo diagnosticiramo na podlagi kombinacije bolnikovih kliničnih simptomov, slikovnih izvidov, laboratorijskih testov in včasih biopsije. Tukaj je oris diagnostičnega postopka:

1. Anamneza in simptomi:

- Zdravnik vzame podrobno zdravstveno anamnezo in opazi simptome, kot so težko dihanje, kašelj, utrujenost, bolečine v sklepih, kožni izpuščaj ali težave z očmi.

2. Fizični pregled:

- Zdravnik opravi fizični pregled, da oceni splošno zdravstveno stanje, posluša pljuča, otipa otekle bezgavke in preveri kožne lezije.

3. Slikovni testi:

- Rentgen prsnega koša:lahko razkrije prisotnost prizadetosti pljuč, kot je vnetje ali brazgotinjenje.

- Računalniška tomografija (CT):Zagotavlja podrobnejše slike pljuč in drugih organov za odkrivanje nepravilnosti.

- Skeniranje s pozitronsko emisijsko tomografijo (PET):lahko prepozna področja povečane presnovne aktivnosti, kar lahko kaže na sarkoidozne lezije.

4. Laboratorijski testi:

- Krvni testi:Ti lahko vključujejo:

- Raven angiotenzinske konvertaze (ACE):povišane ravni ACE so lahko povezane s sarkoidozo.

- Popolna krvna slika (CBC) in hitrost sedimentacije eritrocitov (ESR):Lahko kaže znake vnetja in anemije.

- Testi delovanja jeter:lahko zaznajo prizadetost jeter.

- Preskusi delovanja ledvic:za oceno delovanja ledvic.

5. Biopsija:

- Če drugi testi niso dokončni ali za potrditev diagnoze, bo morda potrebna biopsija. Med biopsijo se s prizadetega območja (kot so pljuča, bezgavke ali koža) odvzame majhen vzorec tkiva in pregleda pod mikroskopom.

Kombinacija teh diagnostičnih tehnik pomaga zdravnikom postaviti diagnozo sarkoidoze ter določiti obseg in resnost stanja. Sarkoidozo je včasih težko diagnosticirati, saj lahko posnema druga stanja, zato je temeljita ocena bistvena.