1. Fizična ovira: Najbolj zunanja plast kože, imenovana povrhnjica, je sestavljena iz tesno zbranih odmrlih kožnih celic, ki tvorijo fizično oviro pred patogeni. Ta plast deluje kot vodotesen in neprepusten ščit, ki mikroorganizmom preprečuje neposreden prodor v notranje okolje telesa.
2. Kisli pH: Površina zdrave kože ima rahlo kisel pH, ki se običajno giblje od 4,5 do 5,5. To kislo okolje zavira rast številnih patogenih bakterij in gliv, ki uspevajo v nevtralnih ali alkalnih pogojih.
3. Okrožna flora: Koža gosti raznoliko skupnost koristnih mikroorganizmov, znanih kot rezidenčna flora ali mikrobiom kože. Ti mikroorganizmi tekmujejo s potencialnimi patogeni za prostor in hranila, pomagajo ohranjati zdravo ravnovesje na površini kože in preprečujejo kolonizacijo škodljivih bakterij in gliv.
4. Luščenje: Nenehno izločanje odmrlih kožnih celic s postopkom, imenovanim deskvamacija, pomaga odstraniti vse patogene, ki so se morda začasno pritrdili na površino kože. Ta postopek pomaga ohranjati kožo čisto in zmanjša tveganje okužbe.
5. Keratinizacija: Ko se kožne celice premikajo iz globljih plasti povrhnjice na površino, so podvržene procesu, imenovanemu keratinizacija. Med tem procesom se celice napolnijo z močnim proteinom keratinom, postanejo trde in vodoodporne. To dodatno okrepi obrambo kože pred fizičnimi poškodbami in vdorom mikrobov.
6. Žleze lojnice: Nekateri predeli kože imajo žleze lojnice, ki izločajo mastno snov, imenovano sebum. Sebum pomaga namastiti kožo in na njeni površini ustvari zaščitni film, ki predstavlja dodatno oviro pred mikroorganizmi.
7. Žleze znojnice: Žleze znojnice izločajo znoj, ki vsebuje protimikrobne peptide in druge snovi, ki lahko zavirajo rast določenih bakterij. Ko znoj izhlapi s površine kože, ima tudi hladilni učinek, ki pomaga preprečiti prekomerno razmnoževanje bakterij.
8. Imunske celice: Koža vsebuje specializirane imunske celice, kot so Langerhansove celice in dermalni dendrociti, ki so del imunskega sistema telesa. Te celice zaznajo in ujamejo tuje vsiljivce ter sprožijo imunski odziv, da jih odstranijo.
9. Celjenje ran: V primerih, ko je koža poškodovana ali pretrgana, se aktivirajo naravni procesi celjenja ran v telesu. To vključuje tvorbo zaščitnega strdka, čemur sledi migracija imunskih celic in fibroblastov na mesto za spodbujanje popravljanja tkiva in preprečevanje okužbe.
Na splošno kompleksna struktura kože in kombinacija fizičnih ovir, kemične obrambe, koristnih mikroorganizmov in imunskih odzivov prispeva k njeni vlogi pri preprečevanju bolezni in ohranjanju splošnega zdravja. Ogrožena ali poškodovana kožna pregrada lahko poveča tveganje za okužbe in druge zdravstvene težave, kar poudarja pomen pravilne nege kože in zaščite pred zunanjimi grožnjami.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com