Kakšne težave povzroča namakanje?

Soljenje in alkalizacija: Namakanje lahko dvigne vodno gladino, kar povzroči kopičenje soli v tleh. Ta proces, znan kot zasoljevanje, lahko poškoduje pridelke in zmanjša produktivnost tal. Alkalizacija je še ena težava, ki se lahko pojavi pri namakanju, ko postanejo tla preveč alkalna za rast rastlin.

Zalivanje z vodo: Če je namakanje prekomerno, lahko pride do zamašitve, kar pomeni, da se zemlja nasiči z vodo. To lahko zmanjša dostopnost kisika do korenin rastlin, kar povzroči zastoj v rasti in zmanjšan donos.

Izpiranje hranil: Namakanje lahko povzroči tudi izpiranje hranil iz tal. Takrat voda izpere hranila, ki so bistvena za rast rastlin, zaradi česar je zemlja manj rodovitna.

Erozija: Namakanje lahko povzroči tudi erozijo, ko zemljo izpere voda. To lahko poškoduje pridelke in zmanjša produktivnost tal.

Povečana pojavnost bolezni: Namakanje lahko privede tudi do povečane pojavnosti bolezni na pridelkih. Voda namreč lahko zagotovi ugodno okolje za rast gliv in bakterij, ki povzročajo bolezni.

Onesnaženost: Namakanje lahko onesnaži tudi vodne vire. To je zato, ker lahko voda, ki se uporablja za namakanje, vsebuje gnojila, pesticide in druge onesnaževalce, ki lahko odtečejo v reke, jezera in potoke.