1. Prolaktin in oksitocin:hormona prolaktin in oksitocin igrata ključno vlogo pri nastajanju oziroma izločanju mleka. Prolaktin spodbuja mlečne žleze k nastajanju mleka, medtem ko oksitocin sproži krčenje mišic okoli mlečnih vodov, kar vodi do izločanja mleka med dojenjem. Med dojenji se ravni prolaktina in oksitocina znižajo, kar ima za posledico zmanjšano proizvodnjo mleka in manjšo verjetnost iztekanja.
2. Refleks izločanja mleka:Refleks izločanja mleka, znan tudi kot refleks spuščanja, se sproži pri dojenju dojenčka ali stimulaciji prsne črpalke. Ta refleks povzroči krčenje mišic okoli mlečnih kanalov, kar povzroči pretok mleka iz dojke. Ko dojenček preneha sesati ali stimulacija preneha, refleks popusti in pretok mleka se ustavi, kar zmanjša tveganje za nenehno uhajanje.
3. Mišice zapiralke:Prsi vsebujejo mišice zapiralke, ki obdajajo mlečne kanale. Te mišice delujejo kot ventili, ki ohranjajo mlečne kanale zaprte in preprečujejo uhajanje mleka, ko refleks izločanja mleka ni aktiviran.
4. Tkivo dojk:samo tkivo dojk zagotavlja strukturno podporo in stiskanje, pomaga ohranjati celovitost mlečnih kanalov in preprečuje nenamerno uhajanje mleka.
5. Nedrčki za dojenje:veliko doječih mater nosi nedrčke za dojenje, ki zagotavljajo dodatno oporo in pomagajo obdržati dojke na mestu ter zmanjšajo verjetnost iztekanja.
Pomembno je vedeti, da občasno lahko še vedno pride do manjšega izcedka, zlasti v zgodnjih fazah dojenja, ko se proizvodnja mleka še vzpostavlja ali kot odziv na hormonska nihanja. Vendar pa zgoraj omenjeni mehanizmi na splošno preprečujejo stalno in čezmerno uhajanje pri doječih materah.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com