Ocena tveganja:
Izvedite temeljito oceno tveganja, da ugotovite morebitna varnostna tveganja in ranljivosti za HN. To vključuje ocenjevanje okolja HN, fizičnega in duševnega zdravja, sistema socialne podpore in morebitne zgodovine nasilja ali samopoškodovanja.
Varnostno načrtovanje:
Razvijte varnostni načrt v sodelovanju s HN. Načrt mora vsebovati strategije za obvladovanje stresa, spopadanje s težkimi čustvi in zagotavljanje osebne varnosti. To lahko vključuje postavitev varnega prostora v domu HN, identifikacijo zaupanja vrednih posameznikov za podporo in pripravo načrta za krizno odzivanje.
Upravljanje z zdravili:
Če HN jemlje zdravila za svoje duševno stanje, se prepričajte, da jih jemlje, kot je predpisano, in spremljajte morebitne škodljive učinke. Zdravila imajo lahko ključno vlogo pri stabilizaciji razpoloženja HN in zmanjšanju tveganja varnostnih incidentov.
Nadzor in spremljanje:
Odvisno od stopnje tveganja lahko HN zahteva natančen nadzor ali spremljanje, da se zagotovi njihova varnost. To lahko vključuje redne preglede, telefonske klice ali obiske zdravstvenega delavca ali podpornega delavca na domu.
Spremembe okolja:
Izvedite potrebne spremembe v okolju HN, da zmanjšate morebitne nevarnosti in spodbujate varnost. To lahko vključuje odstranjevanje ostrih predmetov, zavarovanje oken in vrat ter namestitev pripomočkov za preprečevanje padcev ali poškodb.
Krizna intervencija:
Razvijte načrt kriznega posredovanja, ki opisuje korake, ki jih je treba sprejeti v primeru izrednih ali kriznih razmer. Ta načrt mora vključevati kontaktne podatke za službe za nujno pomoč, krizne telefonske številke in strokovnjake za duševno zdravje.
Z izvajanjem teh postopkov lahko izvajalci zdravstvenih storitev pomagajo zagotoviti varnost in dobro počutje HN, hkrati pa obravnavajo njihove zdravstvene in psihološke potrebe.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com