Leta 1945 so bile začasne in stalne bolnišnice, v katerih so delale Hčere usmiljenja, v Parizu in njegovih predmestjih ter v drugih mestih v Franciji, vključno z Le Mansom, Angersom in Lilleom. Te bolnišnice so med drugo svetovno vojno zagotavljale zdravstveno oskrbo bolnim in ranjenim, tako vojaškemu osebju kot civilistom. Hčere usmiljenja so upravljale tudi mobilne bolnišnice in zdravstvene klinike, ki so oskrbovale ljudi na podeželju in izoliranih območjih.