Zdravstvena dokumentacija je last pacienta, ne zdravnika. Ko pa zdravnik umre, se lahko njegova družina ali osebje v ordinaciji obrne na državno zdravniško komisijo, da se pozanima o razpolaganju z zdravstveno dokumentacijo. Odvisno od državne zakonodaje ima zdravniška komisija morda postopek, po katerem pacienti pridobijo svojo zdravstveno kartoteko iz kartoteke umrlega zdravnika ali pa lahko priporoči organizacijo tretje osebe, ki lahko pomaga pri tem postopku. Ključnega pomena je, da pacienti, ko izvedo za smrt svojega zdravnika, sprožijo postopek za dostop do svoje zdravstvene kartoteke ali njeno ustrezno premestitev, da se zagotovi kontinuiteta oskrbe.