Zdravje in Bolezni
|  | Zdravje in Bolezni >  | Mental Health | Napadi panike

Kakšno epilepsijo povzroča AVM?

Epilepsija, ki je posledica AVM, lahko povzroči bodisi žariščne ali generalizirane napade, odvisno od lokacije AVM in njegove bližine glavnim možganskim strukturam:

- Žariščni napadi so tiste, ki se začnejo v določenem predelu možganov. Epilepsija temporalnega režnja je najpogostejša vrsta žariščne epilepsije, ki jo povzroča AVM. Simptomi epilepsije temporalnega režnja lahko vključujejo epileptične napade z značilnostmi, kot so uroki strmenja, avtomatizmi (ponavljajoči se gibi, kot je cmok z ustnicami ali drgnjenje rok) in oslabljeno zavedanje ali zavest. Epilepsija čelnega režnja je druga vrsta žariščne epilepsije, ki jo lahko povzroči AVM. Simptomi epilepsije čelnega režnja lahko vključujejo napade z značilnostmi, kot so motorični gibi (kot so trzanje ali otrdelost udov), težave z govorom in spremembe v vedenju ali osebnosti.

- Generalizirani napadi so tiste, ki prizadenejo obe strani možganov hkrati. Tonično-klonični napadi (prej znani kot epileptični napadi grand mal) so najpogostejša vrsta generaliziranih napadov. Simptomi tonično-kloničnih napadov vključujejo izgubo zavesti, otrdelost telesa, sunkovite gibe okončin in izgubo nadzora nad mehurjem. Absenčni napadi (prej znani kot petit mal napadi) so druga vrsta generaliziranih napadov, ki jih lahko povzroči AVM. Simptomi absenčnih napadov vključujejo kratka obdobja strmenja, mežikanja ali trepetanja vek z ali brez izgube zavesti.

V nekaterih primerih lahko AVM povzroči tudi sindrom progresivnega nevrološkega poslabšanja, znan kot Sturge-Weberjev sindrom. Za Sturge-Weberjev sindrom so značilni epileptični napadi, motnje v duševnem razvoju in značilno materino znamenje na obrazu, znano kot madež portovca.

Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com