Zakaj napadi tesnobe ali panike povzročijo hitrejše bitje srca?

Med napadi tesnobe in panike telo proizvaja prekomerne količine stresnih hormonov, kot sta adrenalin in noradrenalin (znan tudi kot epinefrin oziroma norepinefrin). Ti hormoni sprožijo hitro povečanje srčnega utripa, znano kot tahikardija.

Tako se zgodi:

Aktivacija simpatičnega živčnega sistema:

Napadi tesnobe in panike aktivirajo simpatični živčni sistem, ki je odgovoren za telesni odziv "boj ali beg".

Povišan srčni utrip:

Simpatični živčni sistem pošilja signale srcu, zaradi česar le-to hitreje bije. Ta povečan srčni utrip pomaga pripraviti telo na fizični napor, potreben v življenjsko nevarnih situacijah.

Adrenalin in noradrenalin:

K povečanju srčnega utripa dodatno prispeva sproščanje adrenalina in noradrenalina. Ti hormoni neposredno stimulirajo srčno mišico in povečajo prevodnost električnih signalov, kar vodi do hitrejšega srčnega utripa.

Širitev krvnih žil:

Simpatični živčni sistem povzroči tudi širjenje (razširitev) krvnih žil, kar zmanjša odpornost proti pretoku krvi. Ta padec upora omogoča, da več krvi teče nazaj v srce, kar poveča njegovo delovno obremenitev in prispeva k hitrejšemu srčnemu utripu.

Povečana kontrakcijska sila:

Adrenalin in noradrenalin povečata tudi moč krčenja srčne mišice. To močnejše krčenje pomaga črpati več krvi na srčni utrip.

Medtem ko so ti fiziološki odzivi namenjeni temu, da telesu pomagajo pri soočanju z zaznanimi grožnjami, lahko med napadi tesnobe ali panike postanejo pretirani in neprijetni. Pomembno je, da se posamezniki, ki doživljajo redne epizode hitrega srčnega utripa, posvetujejo z zdravstvenim delavcem za ustrezno zdravljenje in podporo.