Kakšni sta dve hipotezi za shizofrenijo?

Dve pomembni hipotezi za shizofrenijo sta:

- Dopaminska hipoteza: Ta hipoteza nakazuje, da ima neravnovesje dopamina, nevrotransmiterja v možganih, pomembno vlogo pri razvoju shizofrenije. Natančneje, prekomerna aktivnost dopaminskega signaliziranja v določenih predelih možganov naj bi prispevala k pozitivnim simptomom shizofrenije, kot so halucinacije, blodnje in neorganizirano razmišljanje.

- Nevrorazvojna hipoteza: Ta hipoteza nakazuje, da lahko motnje v zgodnjem razvoju možganov, zlasti med prenatalnim in zgodnjim poporodnim obdobjem, prispevajo k ranljivosti za shizofrenijo. Dejavniki, kot so genetska dovzetnost, vplivi okolja (npr. materine okužbe, prehranske pomanjkljivosti) in porodniški zapleti, lahko motijo ​​normalen razvoj možganskih struktur in nevronskih vezij, kar povzroči pojav simptomov v kasnejšem življenju.