Kaj je shizoafektivna motnja?

Shizoafektivna motnja je duševna bolezen, za katero je značilna kombinacija simptomov shizofrenije in motnje razpoloženja. Ljudje s shizoafektivno motnjo doživljajo obdobja manije ali depresije in psihoze, ki vključujejo blodnje, halucinacije in neorganiziran govor ali vedenje.

Simptomi shizofrenije:

* Zablode:To so ustaljena, napačna prepričanja, ki ne temeljijo na resničnosti, tudi če ima oseba dokaze o nasprotnem.

* Halucinacije:To so čutne izkušnje, ki se pojavijo v odsotnosti kakršnega koli zunanjega dražljaja. Vključujejo lahko videnje, slišanje, vohanje ali občutenje stvari, ki jih ni.

* Neorganiziran govor:To se nanaša na govor, ki ga je težko razumeti zaradi nepovezane ali nepomembne vsebine, slabe strukture ali hitrega ali počasnega govora.

* Neorganizirano vedenje:To vključuje vedenje na moteč, neprimeren ali bizaren način. Lahko se kaže kot impulzivna ali nepredvidljiva dejanja, otročje vedenje ali pretirana vznemirjenost ali umik.

* Negativni simptomi:Ti se nanašajo na zmanjšanje ali izgubo normalnega delovanja in lahko vključujejo pomanjkanje čustvenega izražanja, zmanjšano socialno interakcijo, zmanjšano motivacijo ali slabo higieno.

Simptomi motnje razpoloženja:

* Manija:To je obdobje povišanega razpoloženja, povečane aktivnosti in zmanjšane potrebe po spanju. Ljudje, ki doživijo manijo, so lahko evforični, zgovorni in energični, lahko pa postanejo tudi razdražljivi, nemirni in impulzivni.

* Depresija:To je obdobje slabega razpoloženja, zmanjšanega zanimanja za dejavnosti in izgube energije. Ljudje, ki doživljajo depresijo, se lahko počutijo žalostne, brezupne in ničvredne ter imajo lahko težave s spanjem, jedjo ali koncentracijo.

Natančen vzrok shizoafektivne motnje ni znan, domneva pa se, da je posledica kombinacije genetskih, okoljskih in psiholoških dejavnikov. Shizoafektivna motnja se običajno diagnosticira v pozni adolescenci ali zgodnji odrasli dobi in je pogostejša pri ženskah kot pri moških.

Zdravljenje shizoafektivne motnje običajno vključuje zdravila in psihoterapijo. Zdravila, kot so antipsihotiki in antidepresivi, se uporabljajo za nadzor simptomov psihoze in motenj razpoloženja, medtem ko psihoterapija pomaga posameznikom, da se naučijo obvladovati svoje simptome in izboljšati svoje splošno delovanje.