Ali so preskušanja okužbe pri ljudeh s COVID-19 etična?

O etiki preskušanj okužbe s človekom COVID-19 se je veliko razpravljalo. Zagovorniki takih poskusov trdijo, da so potrebni za pospešitev razvoja učinkovitih cepiv in zdravljenja. Poudarjajo, da lahko študije na živalih zagotovijo le omejene informacije o tem, kako bo COVID-19 vplival na ljudi, in da so klinična preskušanja, ki vključujejo zdrave prostovoljce, bistvena za oceno varnosti in učinkovitosti morebitnih zdravljenj.

Nasprotniki poskusov okužbe pri ljudeh trdijo, da so neetični, ker izpostavljajo zdrave posameznike tveganju resne bolezni ali smrti. Prav tako trdijo, da je možno razviti učinkovita cepiva in zdravljenja, ne da bi se zatekli k poskusom na ljudeh. Nekatere alternativne metode vključujejo:

* Poskusi na živalih: Živalski modeli lahko zagotovijo dragocene informacije o varnosti in učinkovitosti možnih zdravljenj. Študije na živalih so na primer pomagale identificirati učinkovita zdravila za druge koronaviruse, kot sta SARS in MERS.

* Študije in vitro: Študije in vitro se lahko uporabijo za testiranje aktivnosti potencialnih zdravil proti virusu COVID-19. Te študije se lahko izvajajo v celičnih kulturah ali z uporabo živalskih modelov.

* Klinična preskušanja na ljudeh: Klinična preskušanja vključujejo testiranje možnih zdravljenj pri ljudeh, ki so že bili okuženi s COVID-19. Ta preskušanja lahko zagotovijo dragocene informacije o varnosti in učinkovitosti zdravljenja v resničnem okolju.

Navsezadnje je odločitev o tem, ali izvesti poskuse okužbe z virusom COVID-19 pri ljudeh, zapletena in jo je treba sprejeti od primera do primera. Takšne odločitve zahtevajo natančno preučitev etičnih implikacij ter morebitnih koristi in tveganj takih poskusov.