Kaj pomeni čista malomarnost?

Čista malomarnost, znana tudi kot velika malomarnost, je pravni izraz, ki se uporablja za opis stopnje malomarnosti, za katero je značilno pomanjkanje skrbnosti, ki je skrajno malomarno ali nepremišljeno. Nanaša se na ravnanje, ki presega zgolj malomarnost in pomeni visoko stopnjo nepazljivosti ali ravnodušnosti do varnosti drugih.

Pod čisto malomarnostjo so dejanja obtoženca bistveno pod standardom skrbnosti, ki bi ga razumna oseba izvajala v enakih okoliščinah. Nakazuje popolno neupoštevanje pravic ali varnosti drugih in izkazuje skrajno brezbrižnost do morebitnih posledic lastnih dejanj.

Čista malomarnost se pogosto razlikuje od navadne malomarnosti, ki vključuje neupoštevanje razumne previdnosti. Medtem ko je navadna malomarnost lahko posledica preprostih napak ali nenamernih napak, čista malomarnost pomeni zavestno neupoštevanje varnosti ali dobrega počutja drugih.

V sodnih postopkih lahko čista malomarnost privede do povečane odgovornosti in potencialno večje odškodnine, dodeljene oškodovancu. Prav tako lahko vpliva na zavarovalno kritje, saj lahko nekatere police izključujejo kritje za naklepna dejanja ali hudo malomarnost.

Ugotovitev čiste malomarnosti zahteva jasne in prepričljive dokaze o obtoženčevi skrajni malomarnosti ali naklepnem ravnanju. Sodišča lahko upoštevajo dejavnike, kot so narava in resnost povzročene škode, stopnja vključenega tveganja in ali je toženec vedel ali bi moral vedeti za morebitne posledice svojih dejanj.