1. Paraliza cilij: Dihalne poti v pljučih so obrobljene z drobnimi lasmi podobnimi strukturami, imenovanimi migetalke. Te migetalke pomagajo pri premikanju sluzi in ujamejo prašne delce ter druge vdihane snovi. Kajenje paralizira te migetalke, zaradi česar telo težko očisti pljuča sluzi in škodljivih snovi.
2. Vnetje in zadebelitev sten dihalnih poti: Kajenje povzroča vnetje in otekanje dihalnih poti. To zoženje dihalnih poti (konstrikcija bronhijev) omejuje pretok zraka in otežuje dihanje.
3. Povečana proizvodnja sluzi: Kajenje spodbuja prekomerno nastajanje sluzi, kar dodatno maši dihalne poti in povzroča težave z dihanjem.
4. Razpad pljučnega tkiva: Kajenje poškoduje občutljivo pljučno tkivo, vključno z drobnimi zračnimi mešički, imenovanimi alveoli. Ta poškodba povzroči stanje, imenovano emfizem, kjer se alveoli povečajo in postanejo manj učinkoviti pri izmenjavi plinov.
5. Moten vnos kisika: Ker kajenje poškoduje dihalne poti in alveole, postanejo pljuča manj učinkovita pri absorpciji kisika iz vdihanega zraka. To lahko povzroči pomanjkanje kisika in težko dihanje.
6. Oksidativni stres: Kajenje vnaša v pljuča visoko koncentracijo prostih radikalov. Te nestabilne molekule lahko poškodujejo pljučno tkivo in prispevajo k kroničnemu vnetju.
7. Fibroza: V hujših primerih lahko kajenje povzroči fibrozo, kjer pljučno tkivo postane brazgotinsko in zadebeljeno. To lahko močno poslabša delovanje pljuč in močno oteži dihanje.
Poleg teh neposrednih učinkov na pljuča ima kajenje tudi sistemske učinke, ki lahko vplivajo na delovanje pljuč. Kajenje na primer poveča tveganje za srčno-žilne bolezni in lahko poslabša učinke stanj, kot sta kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in astma.
Opustitev kajenja lahko odpravi nekatere poškodbe pljuč, izboljša delovanje pljuč in splošno zdravje. Vendar pa je obseg okrevanja odvisen od trajanja in intenzivnosti kajenja ter posameznikovega splošnega zdravja in genetike.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com