Disbioza: Bolniki s COVID-19 pogosto kažejo disbiozo, ki se nanaša na neravnovesje ali motnje v črevesni mikrobioti. Za to disbiozo je značilno zmanjšanje števila koristnih bakterijskih vrst in povečanje števila potencialno škodljivih bakterij.
Zmanjšana raznolikost: Študije so opazile zmanjšanje raznolikosti črevesnih mikrobnih vrst pri bolnikih s COVID-19. Raznolik črevesni mikrobiom je na splošno povezan z boljšim zdravjem, medtem ko je bila zmanjšana raznolikost povezana z različnimi boleznimi.
Posebni mikrobni podpisi: Določene mikrobne vrste ali skupine so bile povezane s COVID-19. Nekatere študije so na primer poročale o povečanem številčnosti oportunističnih patogenov, kot sta Klebsiella pneumoniae in Enterobacter cloacae, pri bolnikih s COVID-19.
Imunski odziv: Črevesni mikrobiom igra ključno vlogo pri uravnavanju imunskega sistema. Spremembe v črevesni mikrobioti lahko vplivajo na imunske odzive, kar lahko vpliva na resnost in napredovanje COVID-19.
Probiotiki in prebiotiki: Nekatere študije kažejo, da lahko probiotiki (koristne bakterije) in prebiotiki (hranila, ki spodbujajo rast koristnih bakterij) pomagajo izboljšati zdravje črevesja in potencialno ublažijo učinke COVID-19.
Os črevesje-pljuča: Med črevesjem in pljuči obstaja dvosmerna komunikacija, znana kot os črevesje-pljuča. Motnje v črevesni mikrobioti lahko vplivajo na zdravje pljuč in prispevajo k respiratornim simptomom, ki so pogosti pri COVID-19.
Medtem ko te ugotovitve kažejo na povezavo med črevesnim mikrobiomom in COVID-19, je pomembno omeniti, da natančni mehanizmi in vzročna razmerja še vedno niso popolnoma razumljeni. Potrebne so nadaljnje raziskave za vzpostavitev celovitejšega razumevanja vloge črevesnega mikrobioma pri COVID-19 in za raziskovanje potencialnih terapevtskih posegov, usmerjenih na os črevesje-pljuča.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com