Vnetje dihalnih poti: Pri astmi se dihalne poti (bronhi) vnamejo in otečejo. To vnetje povzročajo različni sprožilci, kot so alergeni, dražilne snovi ali vadba. Vnetni proces vključuje sproščanje snovi, kot so histamin, levkotrieni in interlevkini, zaradi česar dihalne poti postanejo rdeče, otekle in napolnjene s sluzjo.
Ozožitev dihalnih poti: Vnetje in otekanje dihalnih poti povzročita zoženje dihalnih poti. To otežuje pretok zraka v pljuča in iz njih. Zožene dihalne poti povečajo odpornost proti pretoku zraka, kar povzroča težave z dihanjem, piskajoče dihanje in težko dihanje.
Prekomerna odzivnost dihalnih poti: Druga značilnost astme je hiperodzivnost dihalnih poti. To pomeni, da se dihalne poti intenzivneje odzivajo na sprožilce v primerjavi z zdravimi posamezniki. Celo manjši sprožilci lahko povzročijo znatno zoženje dihalnih poti, kar povzroči napad astme.
Bronhospazem: Med napadom astme se mišice, ki obdajajo dihalne poti, skrčijo, kar povzroči nadaljnje zoženje dihalnih poti. Ta pojav je znan kot bronhospazem. Bronhospazem poveča težave z dihanjem in piskajoče dihanje, povezane z astmo.
Povečana proizvodnja sluzi: Astma lahko tudi povzroči, da dihalne poti proizvajajo odvečno sluz. Ta gosta, lepljiva sluz zamaši dihalne poti, ovira pretok zraka in prispeva k zasoplosti in kašlju.
Posledica teh učinkov astme so lahko epizode piskajočega dihanja, kašlja, tiščanja v prsih, kratkega dihanja in težav pri izvajanju telesnih dejavnosti. Resnost astme se lahko razlikuje od blagih občasnih simptomov do hudih kroničnih simptomov, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja osebe. Pravilno obvladovanje astme z zdravili, spremembami življenjskega sloga in izogibanjem sprožilcem je ključnega pomena za nadzor stanja in preprečevanje akutnih napadov astme.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com