Kaj pomeni beseda manika?

Manika je sanskrtska beseda, ki pomeni "dragulj" ali "dragi kamen". Pogosto se uporablja kot žensko ime v Indiji in drugih državah južne Azije. V nekaterih primerih se lahko uporablja tudi kot moško ime, vendar je to manj pogosto.

Beseda manika izhaja iz sanskrtskega korena man, kar pomeni "misliti" ali "vedeti". Ta koren najdemo tudi v drugih besedah, kot sta manas (um) in manana (meditacija). Pripona -ika je pomanjševalnica, ki pomeni "majhen" ali "majhen". Zato lahko besedo manika dobesedno prevedemo kot "majhen dragulj" ali "dragocena malenkost".

V hindujski mitologiji je Manika ime nebesne nimfe, ki naj bi bila hči modreca Kašjape in apsare Menake. Znana je tudi kot Manimanjari in je pogosto prikazana kot lepa mlada ženska z dolgimi spuščenimi lasmi in sijočo kožo.

V budizmu je Manika ime bodisatve, ki je povezana s sočutjem in zdravljenjem. Pogosto je upodobljena kot figura v beli obleki z lotosovim cvetom v roki.

Beseda manika se v astrologiji uporablja tudi za označevanje planeta Venere. V tem kontekstu naj bi predstavljal lepoto, ljubezen in bogastvo.

V sodobnem času se beseda manika še vedno uporablja kot ime za ljudi in kraje. Uporablja se tudi v različnih drugih kontekstih, kot so nakit, moda in umetnost.