Ali jetra razgradijo vodikov peroksid?

Jetra igrajo ključno vlogo pri presnovi in ​​razstrupljanju različnih snovi v telesu, vključno z vodikovim peroksidom (H2O2). H2O2 je reaktivna kisikova vrsta (ROS), ki se običajno proizvaja kot stranski produkt celičnih procesov.

V jetrih pride do razgradnje vodikovega peroksida predvsem z delovanjem encimskih antioksidativnih sistemov:

Glutation peroksidaza (GPx):GPx je družina encimov, prisotnih v jetrih, ki igrajo ključno vlogo pri razstrupljanju H2O2. GPx katalizira redukcijo H2O2 v vodo (H2O) z uporabo reduciranega glutationa (GSH) kot darovalca elektronov. GSH je pomemben antioksidant tripeptid.

Katalaza:Katalaza je še en pomemben antioksidativni encim. Neposredno razgradi H2O2 v vodo in kisik (O2), ne da bi potreboval dodatne donorje elektronov, kot je GSH. Katalazo najdemo v visokih koncentracijah v jetrih in je odgovorna za znaten del razgradnje H2O2.

Poleg teh primarnih encimskih mehanizmov lahko k razgradnji vodikovega peroksida v jetrih prispevajo tudi drugi mehanizmi:

Askorbinska kislina (vitamin C):Vitamin C lahko reagira s H2O2, zlasti v prisotnosti ionov prehodnih kovin, kot sta železo ali baker. Pomaga nevtralizirati H2O2 in zmanjšati njegove škodljive učinke.

Peroksiredoksini:Peroksiredoksini so antioksidativni encimi, ki jih najdemo v jetrih in prispevajo k presnovi H2O2. Reducirajo H2O2 z uporabo GSH kot darovalca elektronov.

Na splošno so jetra dobro opremljena z različnimi encimskimi in neencimskimi sistemi za razgradnjo vodikovega peroksida in zaščito svojih celic pred oksidativno škodo, ki jo povzroči presežek ROS.