Kako Tagrisso deluje pri pljučnem raku

Tagrisso (osimertinib) je ciljno zdravljenje, ki se uporablja za zdravljenje nekaterih vrst nedrobnoceličnega pljučnega raka (NSCLC). Deluje tako, da blokira aktivnost beljakovine, imenovane receptor epidermalnega rastnega faktorja (EGFR), ki sodeluje pri rasti in širjenju rakavih celic.

Tagrisso je posebej učinkovit proti tumorjem, ki imajo specifično mutacijo v genu EGFR. Ta mutacija je znana kot mutacija T790M in jo najdemo pri približno 50 % bolnikov, ki razvijejo odpornost na druge terapije, usmerjene na EGFR, kot sta erlotinib (Tarceva) ali gefitinib (Iressa).

Tagrisso deluje tako:

1. Veže se na EGFR: Tagrisso se veže na protein EGFR na površini rakavih celic.

2. Blokira signalizacijo EGFR: Z vezavo na EGFR zdravilo Tagrisso blokira signalne poti, ki so odgovorne za spodbujanje rasti in delitve rakavih celic.

3. Zavira rast tumorja: Z blokiranjem signalizacije EGFR zdravilo Tagrisso zavira rast in širjenje rakavih celic.

4. Sproži apoptozo: Tagrisso lahko povzroči tudi apoptozo ali programirano celično smrt v rakavih celicah.

Zdravilo Tagrisso se običajno jemlje enkrat na dan v obliki tablete. Običajno se dobro prenaša, s pogostimi stranskimi učinki, vključno z drisko, slabostjo, bruhanjem, izpuščajem in suho kožo.

Tagrisso je pokazal obetavne rezultate v kliničnih preskušanjih za zdravljenje napredovalega NSCLC z mutacijo T790M. Izkazalo se je, da je učinkovito pri zdravljenju prve in druge linije ter lahko znatno izboljša preživetje brez napredovanja bolezni in splošno preživetje.

Vendar je pomembno vedeti, da Tagrisso ni zdravilo za pljučnega raka. Pomaga lahko pri obvladovanju bolezni in izboljšanju simptomov, vendar raka ne odpravi v celoti.