1. Disfagija:Težave pri požiranju
Alzheimerjeva bolezen lahko povzroči disfagijo, kar je težave pri požiranju. To stanje lahko poveča tveganje za aspiracijsko pljučnico, vrsto okužbe pljuč, ki se pojavi, ko hrana ali tekočina vstopi v pljuča namesto v želodec. Disfagija je lahko posledica motene koordinacije mišic, ki sodelujejo pri požiranju, in zmanjšanega občutka v grlu in ustih.
2. Zmanjšan dihalni pogon:
Spremembe v delovanju možganov, povezane z Alzheimerjevo boleznijo, lahko vplivajo na dihalni pogon, ki je možganski nadzor nad dihanjem. To lahko povzroči plitko in nepravilno dihanje. Zmanjšano dihanje lahko prispeva k respiratornim zapletom, vključno s hipoksemijo (nizka raven kisika v krvi) in respiratorno odpovedjo.
3. Centralna apneja med spanjem:
Posamezniki z Alzheimerjevo boleznijo imajo večjo verjetnost, da bodo imeli centralno spalno apnejo, stanje, za katero so značilni premori v dihanju med spanjem, ker možgani ne pošiljajo ustreznih signalov dihalnim mišicam. Centralna spalna apneja lahko moti kakovost spanja, poveča dnevno zaspanost in poslabša kognitivne funkcije.
4. Oslabljen refleks kašlja:
Alzheimerjeva bolezen lahko oslabi refleks kašlja, ki je nujen za čiščenje izločkov in tujkov iz dihalnih poti. Ta okvara poveča tveganje za okužbe dihal in zaplete.
5. Zmanjšana mobilnost in telesna aktivnost:
Alzheimerjeva bolezen lahko povzroči zmanjšanje gibljivosti in telesne aktivnosti, kar vodi do zmanjšane moči in vzdržljivosti dihalnih mišic. Zmanjšana telesna aktivnost lahko povzroči plitvo dihanje, zmanjšano kapaciteto pljuč in povečano tveganje za respiratorne zaplete.
Dihalni zapleti so pogosti pri posameznikih z napredovalimi stadiji Alzheimerjeve bolezni in lahko pomembno vplivajo na njihovo splošno zdravje in dobro počutje. Redno spremljanje, zgodnja intervencija in ustrezna medicinska oskrba so ključnega pomena za obvladovanje težav z dihanjem in zmanjšanje njihovega vpliva pri posameznikih z Alzheimerjevo boleznijo.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com