Pretok krvi v človeškem telesu je prvi pravilno opisal perzijski zdravnik Ibn al-Nafis (1210-1288) v svoji knjigi "Sharh al-Qanun fi al-Tibb" (Komentar Aviceninega kanona). Ibn al-Nafis se je rodil v Damasku in študiral medicino v Kairu, kjer je bil direktor bolnišnice Nasser. V svoji knjigi je Ibn al-Nafis kritiziral prevladujočo galensko teorijo, ki je trdila, da kri teče iz jeter v preostali del telesa skozi žile in se nato vrne v srce. Ibn al-Nafis je predlagal, da kri teče iz desnega srčnega prekata skozi pljučno arterijo v pljuča, kjer se nasiči s kisikom, nato pa se vrne v levi atrij srca skozi pljučno veno. Opisal je tudi prisotnost zaklopk v srcu, ki so preprečevale povratni tok krvi.