Kaj se zgodi, ko rdeče krvne celice damo v fiziološko raztopino?

Ko so rdeče krvne celice izpostavljene običajni fiziološki raztopini (imenovani tudi izotonična fiziološka raztopina ali 0,9-odstotna raztopina NaCl), lahko glede na koncentracijsko razliko ionov na obeh straneh celične membrane pride do gibanja vode zaradi procesa osmoze. Zgodi se tole:

1. Hipoosmolalnost: Normalna fiziološka raztopina ima osmolalnost približno 300 miliosmolov na liter (mOsm/L). Če rdeče krvne celice damo v običajno fiziološko raztopino, se koncentracija raztopljenih snovi zunaj celic uravnoteži s tisto v celicah, kar ustvari izotonično okolje. V tem primeru je neto gibanje vode skozi celično membrano minimalno. Celice ohranjajo svojo normalno velikost in obliko ter ohranjajo svojo celovitost.

2. Razlike v osmolalnosti: Če so rdeče krvne celice izpostavljene normalni fiziološki raztopini z višjo ali nižjo osmolalnostjo v primerjavi z notranjim okoljem celic, pride do gibanja vode zaradi osmoze:

- Hiperosmolalnost (zunaj> znotraj): V hipertonični raztopini (osmolalnost zunaj celic je večja kot znotraj) bodo rdeče krvne celice izgubile vodo z osmozo. Voda se premika iz notranjosti celic v okoliško fiziološko raztopino, da uravnoteži koncentracije. Ta proces povzroči, da se rdeče krvne celice skrčijo in postanejo nazobčane ter so videti kot majhne, ​​nepravilne, koničaste celice.

- Hiposmolalnost (znotraj> zunaj): Nasprotno, če rdeče krvne celice damo v hipotonično raztopino (osmolalnost zunaj celic je nižja kot znotraj), bo voda zaradi osmoze vstopila v celice. Celice nabreknejo in se razširijo, ko absorbirajo vodo. Ko celice dosežejo svojo največjo zmogljivost, lahko njihova membrana poči, kar povzroči hemolizo – pokanje in razgradnjo rdečih krvnih celic.

Pomembno je vedeti, da sta hitrost in obseg gibanja vode ter posledične spremembe v obliki rdečih krvnih celic odvisni od specifičnih koncentracij in pogojev fiziološke raztopine.