- Torakalna vretenca imajo »srčasto« telo, ki je v prečni ravnini širše od vratnih in ledvenih vretenc. Ta oblika zagotavlja boljšo podporo in stabilnost prsnega dela, ki nosi težo zgornjega dela telesa in prsnega koša.
2. Spinozni procesi:
- Torakalna vretenca imajo dolge in navzdol nagnjene trnaste odrastke. Ti procesi se med seboj prekrivajo kot strešniki, tvorijo zaščitni ščit za hrbtenjačo in zagotavljajo dodatno podporo hrbtenici.
3. Fasete za rebra:
- Torakalna vretenca imajo na svojih straneh fasete, imenovane kostalne fasete. Te fasete se artikulirajo z glavami reber in tvorijo sinovialne sklepe, ki omogočajo gibanje reber med dihanjem. Zgornje fasete so obrnjene navzgor, spodnje pa navzdol, kar omogoča, da se rebra premikajo v obe smeri.
4. Prečni procesi:
- Torakalna vretenca imajo dolge in debele prečne izrastke, ki štrlijo vstran. Ti procesi zagotavljajo pritrdilne točke za mišice, ki sodelujejo pri dihanju in gibanju hrbta.
5. Medvretenčne ploščice:
- Torakalna vretenca so ločena z medvretenčnimi ploščicami, ki delujejo kot blazine in amortizerji med vretenci. Ti diski so sestavljeni iz mehkega, želatinastega središča (nucleus pulposus), ki ga obdaja trda, vlaknasta zunanja plast (annulus fibrosus).
6. Vezi in mišice:
- Torakalna vretenca so povezana z različnimi vezmi in mišicami, ki zagotavljajo stabilnost in prožnost hrbtenice. Supraspinous, interspinous in ligamentum flavum so nekateri od ključnih ligamentov, ki pomagajo vzdrževati vretenca na mestu.
Te prilagoditve v prsnih vretencih jim omogočajo, da prenesejo sile med dihanjem in zagotavljajo podporo za prsni koš ter ščitijo občutljive strukture v prsni votlini.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com