Nevroni se dejansko ne dotikajo drug drugega, ko prejemajo sporočila. Namesto tega komunicirajo prek specializiranih struktur, imenovanih sinapse. Ko električni signal doseže konec aksona, povzroči sproščanje nevrotransmiterjev, ki so kemični prenašalci sporočil. Ti nevrotransmitorji difundirajo čez sinaptično vrzel, majhen prostor med nevroni, in se vežejo na receptorje na dendritih sosednjih nevronov. Ta vezava nevrotransmiterjev na receptorje povzroči spremembe v električnem potencialu dendritov, ki lahko vzdražijo ali zavirajo nevron. Torej, medtem ko se nevroni fizično ne dotikajo drug drugega, komunicirajo s sproščanjem in vezavo nevrotransmiterjev prek sinaptične vrzeli.