Kislost želodca je v območju pH 1 do 2. Kako lahko to zavira rast zaužitih bakterij?

Visoko kislo okolje želodca s pH od 1 do 2 deluje kot naravni obrambni mehanizem pred zaužitimi bakterijami. Ta kislost lahko zavira rast bakterij na več načinov:

1. Neposredna poškodba bakterijskih celic: Okolje z nizkim pH lahko neposredno poškoduje celične membrane in beljakovine bakterij, kar povzroči celično lizo in smrt. Kisli pogoji porušijo celovitost bakterijske celične stene, kar povzroči uhajanje celične vsebine in končno celično smrt.

2. Denaturacija bakterijskih encimov: Številni bakterijski encimi, ki so bistveni za celične procese, kot sta presnova in replikacija, imajo optimalno območje pH za delovanje. Ekstremna kislost želodca lahko denaturira te encime, jih naredi neaktivne in zmanjša rast bakterij.

3. Zaviranje absorpcije hranil: Kislo okolje lahko tudi moti bakterije pri absorpciji bistvenih hranil. Nekatere bakterije potrebujejo posebna hranila za rast in razmnoževanje, nizek pH pa lahko omeji njihov dostop do teh hranil, kar dodatno zavira njihovo sposobnost uspevanja.

4. Konkurenca z mikroorganizmi, odpornimi na kislino: Želodec je dom različnim kislinsko odpornim mikroorganizmom, kot so nekatere vrste Lactobacillus in Helicobacter pylori. Ti organizmi so dobro prilagojeni na kisle razmere in lahko prehitijo zaužite bakterije za vire in prostor ter omejijo rast slednjih.

5. Aktivacija imunskega sistema: Kislost želodca ima tudi vlogo pri aktivaciji imunskega sistema. Prisotnost tujih bakterij lahko sproži imunski odziv, ki povzroči nastajanje želodčnih sokov in protimikrobnih snovi, ki dodatno zavirajo rast bakterij.

Kombinirani učinki neposredne poškodbe, denaturacije encimov, omejitve hranil, tekmovanja in imunske aktivacije ustvarjajo zahtevno okolje za zaužite bakterije v želodcu. Zaradi tega številne bakterije ne morejo preživeti ali rasti v zelo kislih pogojih želodca, kar prispeva k obrambi telesa pred morebitnimi okužbami.