Poleg tega so na voljo tudi drugi načini zdravljenja Gravesove bolezni, kot sta terapija z radioaktivnim jodom (RAI) in kirurški poseg. Radioaktivni jod vključuje zaužitje ali dajanje majhne količine radioaktivnega joda, ki ga prednostno prevzame in zadrži ščitnica, kar povzroči uničenje in zmanjšanje prekomerno aktivnega ščitničnega tkiva. Ta pristop v mnogih primerih omogoča trajno rešitev stanja.
Po drugi strani pa kirurški poseg, znan tudi kot tiroidektomija, vključuje odstranitev ščitnice. Ta postopek se običajno priporoča v primerih, ko so zdravila neučinkovita, obstajajo neželeni stranski učinki ali pa bolnik raje dokončno in trajno rešitev. Po tiroidektomiji lahko bolniki potrebujejo vseživljenjske dodatke ščitničnega hormona, da nadomestijo odsotnost naravne proizvodnje hormonov v ščitnici.
Izbira najprimernejše možnosti zdravljenja Gravesove bolezni je odvisna od več dejavnikov, vključno z resnostjo bolezni, željami posameznega bolnika in splošnim zdravstvenim stanjem. Posvetovanje z zdravstvenim delavcem, specializiranim za bolezni ščitnice, je bistvenega pomena za določitev ustreznega načrta zdravljenja in spremljanje napredka skozi čas.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com