Živec vagus je najdaljši živec v telesu in ima ključno vlogo pri uravnavanju različnih telesnih funkcij, vključno s srčnim utripom. Stimulacija vagusnega živca se lahko pojavi na različne načine, kot so električna stimulacija, masaža ali nekatere jogijske prakse.
Ko je vagusni živec stimuliran, se aktivira parasimpatični živčni sistem, ki ima na splošno pomirjujoč učinek na telo. Eden od primarnih učinkov vagalne stimulacije je zmanjšanje srčnega utripa. To se zgodi, ker vagusni živec neposredno inervira srce in vpliva na aktivnost sinoatrijskega (SA) vozla, ki je odgovoren za sprožanje električnih impulzov, ki nadzorujejo srčni utrip.
Vagalna stimulacija upočasni srčni utrip z več mehanizmi:
1. Zmanjšanje simpatične aktivnosti :Živec vagus lahko zavira aktivnost simpatičnega živčnega sistema, ki je odgovoren za povečanje srčnega utripa. Ko vagalna stimulacija zmanjša simpatično aktivnost, se srčni utrip zmanjša.
2. Neposredni učinek na vozlišče SA :Vagusni živec neposredno inervira vozel SA in lahko vpliva na njegovo električno aktivnost. Stimulacija vagusnega živca lahko hiperpolarizira vozel SA, zaradi česar je manj razdražljiv in zmanjša frekvenco električnih impulzov, ki jih ustvari vozel.
3. Podaljšanje refraktorne dobe :Živec vagus lahko tudi podaljša refraktorno obdobje srčne mišice. Refraktorno obdobje je čas, v katerem se srčna mišica po krčenju ne more odzvati na drug električni impulz. Podaljšanje refraktornega obdobja lahko upočasni srčni utrip, tako da prepreči njegovo prehitro krčenje.
Na splošno ima vagalna stimulacija pomemben vpliv na srčni utrip, saj prispeva k sposobnosti telesa, da vzdržuje uravnoteženo kardiovaskularno delovanje in se odziva na različne stresorje in fiziološke zahteve.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com