Kaj pomeni polarizacija srca?

Polarizacija srca se nanaša na električne naboje, ki obstajajo v srcu. Električni sistem srca je sestavljen iz specializiranih celic, imenovanih nodalne celice, ki so odgovorne za ustvarjanje in prevajanje električnih impulzov po srčni mišici. Te nodalne celice imajo negativen naboj na notranji strani in pozitiven na zunanji strani.

Med srčnim utripom sinoatrijski (SA) vozel, ki se nahaja v desnem atriju, ustvari električni impulz. Ta impulz nato potuje skozi atrioventrikularni (AV) vozel, ki se nahaja med atriji in ventrikli, in nato do Hisovega snopa, ki se razdeli na levo in desno vejo snopa. Te veje dajejo impulz ventrikularnim mišičnim vlaknom, zaradi česar se krčijo in črpajo kri.

Električna polarizacija srca je bistvena za usklajeno krčenje srčne mišice. Ko vozlišče SA ustvari impulz, se depolarizira, kar pomeni, da notranjost celice postane manj negativna in bolj pozitivna. Ta sprememba električnega potenciala povzroči, da se impulz razširi na sosednje celice, kar ustvari val depolarizacije, ki potuje skozi srce. Ko val depolarizacije doseže ventrikularna mišična vlakna, povzroči njihovo krčenje.

Po fazi kontrakcije se pojavi električna repolarizacija srca. Med repolarizacijo se električni naboji vrnejo v prvotno stanje, pri čemer notranjost celic ponovno postane negativna, zunanja pa pozitivna. Ta proces omogoča, da se srčna mišica sprosti in pripravi na naslednje krčenje.

Na splošno je polarizacija srca temeljni proces, ki zagotavlja pravilno električno prevodnost in usklajeno krčenje srčne mišice, s čimer omogoča učinkovito črpanje krvi po telesu.