Kongestivno srčno popuščanje je znano že stoletja. Najzgodnejši zapisi o bolezni segajo v starodavni Egipt in Grčijo, kjer je bila opisana kot kronična bolezen, za katero je značilno otekanje nog in težko dihanje. V 16. stoletju je italijanski zdravnik Girolamo Cardano podrobno opisal simptome in zdravljenje kongestivnega srčnega popuščanja. Izraz "kongestivno srčno popuščanje" je leta 1852 prvič uporabil britanski zdravnik Richard Quain.