Kako zdravite migreno?

Obstaja več pristopov k zdravljenju migrene, odvisno od resnosti in pogostosti napadov. Tukaj je nekaj pogostih možnosti zdravljenja:

1. Protibolečinska zdravila brez recepta:Preprosti analgetiki, kot sta ibuprofen (Advil, Motrin) ali acetaminofen (Tylenol), lahko pomagajo pri lajšanju blagih do zmernih migrenskih bolečin.

2. Triptani:To je razred zdravil, posebej zasnovanih za migrene. Delujejo tako, da zožijo krvne žile in blokirajo signale bolečine v možganih. Triptani vključujejo sumatriptan (Imitrex), zolmitriptan (Zomig) in rizatriptan (Maxalt).

3. Ergoti:Drug razred zdravil za migreno, derivati ​​ergota, kot sta ergotamin (Ergomar, Cafergot) in dihidroergotamin (D.H.E. 45, Migranal), prav tako lahko pomagajo pri lajšanju migrenskih bolečin.

4. Opioidni analgetiki:V hujših primerih se lahko uporabijo opioidna zdravila proti bolečinam, kot sta oksikodon (Percocet, OxyContin) ali hidrokodon (Vicodin, Norco). Vendar pa opioidi zaradi možnosti zasvojenosti in stranskih učinkov na splošno niso zdravilo prve izbire za migrene.

5. Zdravila proti slabosti:Slabost in bruhanje sta pogosta simptoma migrene, zato se za pomoč pri obvladovanju teh simptomov lahko predpišejo zdravila proti slabosti, kot sta metoklopramid (Reglan) ali ondansetron (Zofran).

6. Preventivna zdravila:Za posameznike s pogostimi ali hudimi migrenami se lahko priporočijo preventivna zdravila. Ti lahko vključujejo zaviralce adrenergičnih receptorjev beta (npr. propranolol), zaviralce kalcijevih kanalčkov (npr. verapamil), zdravila proti napadom (npr. topiramat) ali antidepresive (npr. venlafaksin).

7. Komplementarne terapije:nekateri ljudje najdejo olajšanje s komplementarnimi terapijami, kot so akupunktura, masaža, sprostitvene tehnike (npr. joga, meditacija) ali biofeedback.

8. Spremembe življenjskega sloga:Izogibanje znanim sprožilcem migrene, vzdrževanje rednega urnika spanja in izvajanje tehnik obvladovanja stresa lahko pomagajo zmanjšati pogostost in resnost migren.

Pomembno je, da se posvetujete z zdravstvenim delavcem za osebni nasvet o zdravljenju, saj se ustrezen pristop lahko razlikuje glede na posamezno specifično situacijo in zdravstveno anamnezo.