1. Genetski dejavniki: Absenčni napadi se pogosto pojavljajo v družinah, kar kaže na genetsko komponento. Mutacije v specifičnih genih, ki nadzorujejo delovanje možganov, kot so SCN1A, GABRG2 in CACNA1H, so bile povezane s povečanim tveganjem za napade absence.
2. Neravnovesje nevrotransmiterjev: Nevrotransmiterji so kemikalije, ki prenašajo signale med živčnimi celicami v možganih. Neravnovesje v ravneh nekaterih nevrotransmiterjev, kot so gama-aminomaslena kislina (GABA), glutamat in dopamin, naj bi imelo vlogo pri napadih absence.
3. Razvoj možganov: Absenčni napadi se običajno začnejo v otroštvu, v obdobju hitrega razvoja možganov. To nakazuje, da lahko razvojne nepravilnosti ali motnje v povezljivosti možganov prispevajo k pojavu napadov.
4. Strukturne nenormalnosti: V nekaterih primerih so absenčni napadi lahko povezani s strukturnimi nepravilnostmi v možganih, kot so malformacije, tumorji ali poškodbe. Te nepravilnosti lahko motijo normalno delovanje možganov, kar povzroči epileptične napade.
5. Presnovne razmere: Določena presnovna stanja, kot sta hipoglikemija (nizek krvni sladkor) in elektrolitsko neravnovesje, lahko prav tako sprožijo epileptične napade.
6. Okoljski dejavniki: Pri nekaterih posameznikih lahko okoljski dejavniki, kot so stres, tesnoba, pomanjkanje spanja ali utripajoče luči (fotosenzitivnost), delujejo kot sprožilci napadov absence.
Pomembno je omeniti, da se natančen vzrok absenčnih napadov lahko razlikuje od osebe do osebe in je lahko kombinacija teh dejavnikov in ne en sam vzrok. Za natančno diagnozo in pravilno obvladovanje epileptičnih napadov se je nujno posvetovati z zdravstvenim delavcem, ki je specializiran za epilepsijo ali nevrologijo.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com