Kakšne so terapevtske uporabe perifernega intravenskega dajanja?

Terapevtske uporabe perifernega intravenskega dajanja vključujejo:

1. Nadomeščanje tekočin in elektrolitov: Intravenske tekočine se lahko uporabljajo za vzpostavitev ravnovesja tekočine in elektrolitov pri bolnikih, ki so dehidrirani ali so izgubili čezmerno količino tekočine, na primer zaradi hude driske, bruhanja ali prekomernega potenja.

2. Dajanje zdravil: Veliko zdravil je mogoče dati intravensko, da dosežemo hitre in predvidljive učinke. Intravenska zdravila so še posebej uporabna v nujnih primerih ali ko je potreben hiter nadzor simptomov.

3. Transfuzija krvnih pripravkov: Krvne produkte, kot so rdeče krvne celice, trombociti in plazma, je mogoče intravensko transfuzirati, da nadomestijo ali dopolnijo te komponente pri bolnikih s pomanjkljivimi ravnmi.

4. Popolna parenteralna prehrana (TPN): TPN je metoda zagotavljanja popolne prehranske podpore intravensko, kadar pacient ne more zadovoljiti svojih prehranskih potreb peroralno ali preko prebavil.

5. Obvladovanje bolečine: Nekatera zdravila proti bolečinam, kot so opiati ali nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), lahko dajemo intravensko za učinkovito lajšanje bolečin.

6. Antibiotska terapija: Intravenski antibiotiki se uporabljajo za zdravljenje hudih ali smrtno nevarnih okužb, kadar peroralni antibiotiki niso primerni ali zadostni.

7. Hidracija med operacijami: Med kirurškimi posegi lahko bolniki prejemajo IV tekočine za vzdrževanje ustrezne hidracije in krvnega tlaka.

8. Dajanje kontrastnega sredstva: Intravenska kontrastna sredstva se uporabljajo med nekaterimi diagnostičnimi slikovnimi postopki, kot so računalniška tomografija (CT) ali angiografija, za izboljšanje vidnosti specifičnih anatomskih struktur ali žil.

9. Kemični stresni testi: Intravensko injiciranje zdravil, kot sta adenozin ali dobutamin, med srčnimi obremenitvenimi testi pomaga oceniti delovanje srca med naporom.

10. Centralni venski dostop: V nekaterih primerih se lahko uporabi periferni IV dostop za namestitev ali dostop do centralne venske linije, ki omogoča dostop do večjih ven v prsnem košu za učinkovitejše dajanje tekočine in zdravil.

Vsako terapevtsko uporabo perifernega intravenskega dajanja mora ovrednotiti in predpisati zdravstveni delavec ali ponudnik za posamezne bolnike na podlagi njihovih posebnih zdravstvenih potreb in stanj.