1. Povečana frekvenca dihanja: Telo poskuša kompenzirati nizek pH s povečanjem stopnje dihanja. Hitrejši in globlji vdihi pomagajo izločiti več ogljikovega dioksida (CO2) iz telesa.
2. Spodbujanje kemoreceptorjev: Nizek pH stimulira kemoreceptorje v dihalnem centru možganov, ki zaznavajo spremembe kislosti krvi. Ta stimulacija sproži povečanje dihalne aktivnosti.
3. Hiperventilacija: V hudih primerih nizkega pH lahko pride do hiperventilacije. Za hiperventilacijo je značilno nenormalno hitro in globoko dihanje, kar dodatno poveča izločanje CO2.
4. Respiratorna alkaloza: Zaradi povečanega izločanja CO2 se lahko pH krvi začne premikati proti alkalni strani, kar vodi v stanje, imenovano respiratorna alkaloza.
5. Neravnovesje izmenjave plinov: Nizek pH lahko moti pravilno izmenjavo plinov v pljučih. Povečana frekvenca dihanja morda ne bo zadostovala za kompenzacijo osnovne presnovne acidoze, kar vodi do morebitnega neravnovesja ravni kisika in ogljikovega dioksida.
6. Zasoplost: Posamezniki z nizkim pH lahko občutijo težko dihanje ali dispnejo zaradi povečanega dihanja in neravnovesja pri izmenjavi plinov.
7. Utrujenost dihalnih mišic: Dolgotrajna obdobja hitrega in globokega dihanja lahko obremenijo dihalne mišice, kar lahko povzroči utrujenost in zmanjšano dihalno funkcijo.
Pomembno je vedeti, da je nizek pH pogosto povezan z osnovnimi presnovnimi stanji, kot sta diabetična ketoacidoza ali laktacidoza. Odpravljanje osnovnega vzroka nizkega pH je bistvenega pomena za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja dihal in vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu. Zdravniški poseg je nujen v primerih hudo nizkega pH, da preprečimo zaplete in zagotovimo ustrezno zdravljenje.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com