1. Restriktivne pljučne bolezni:
- Restriktivne pljučne bolezni, kot so pljučna fibroza, sarkoidoza in nekatere živčno-mišične motnje, lahko vodijo do zmanjšanja pljučnega volumna. Volumenski testi lahko pomagajo ugotoviti zmanjšano celotno pljučno kapaciteto (TLC), vitalno kapaciteto (VC) in inspiratorno kapaciteto (IC), kar kaže na omejitev.
2. Obstruktivne pljučne bolezni:
- Obstruktivne pljučne bolezni, kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in bronhiektazije, lahko povzročijo omejitev pretoka zraka. Volumenski testi lahko pokažejo zmanjšan forsirani ekspiracijski volumen v eni sekundi (FEV1) in povečan rezidualni volumen (RV), kar kaže na obstrukcijo dihalnih poti.
3. Hiperodzivnost dihalnih poti:
- Volumski testi se lahko uporabljajo za oceno hiperodzivnosti dihalnih poti, ki je značilna lastnost astme. Bronhialni provokacijski testi vključujejo dajanje snovi (npr. metaholina) za induciranje bronhokonstrikcije in merjenje sprememb v pljučnem volumnu in pretoku.
4. Oslabelost dihalnih mišic:
- Volumski testi lahko pomagajo prepoznati oslabelost dihalnih mišic. Največji inspiratorni tlak (MIP) in maksimalni ekspiratorni tlak (MEP) se merita za oceno moči inspiratornih oziroma ekspiratornih mišic. Zmanjšana MIP in MEP lahko nakazujeta šibkost dihalnih mišic.
5. Apneja med spanjem:
- Nekatere specializirane volumske teste, kot je testiranje pljučne funkcije med študijami spanja, je mogoče uporabiti za ovrednotenje dihalnih vzorcev in odkrivanje spalne apneje, stanja, za katerega so značilni premori v dihanju med spanjem.
Pomembno je omeniti, da se volumski testi pogosto uporabljajo v povezavi z drugimi diagnostičnimi testi, kot so spirometrija, testi pljučne funkcije in slikovne študije, da se zagotovi celovita ocena bolezni dihal.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com