* Pomanjkanje enotnosti: Gibanje za samookrepitev ni bilo enotno gibanje, temveč skupek različnih prizadevanj različnih skupin uradnikov in intelektualcev. To pomanjkanje enotnosti je otežilo razvoj in izvajanje kohezivne strategije za krepitev Kitajske.
* Odpor od znotraj: Gibanje za samookrepitev se je soočilo z odporom znotraj kitajske vlade in družbe. Številni uradniki in intelektualci so nasprotovali reformam gibanja, ki so jih videli kot grožnjo tradicionalnim kitajskim vrednotam in institucijam.
* Tuja opozicija: Samookrepitveno gibanje se je soočilo tudi z nasprotovanjem tujih sil, ki so bile zaskrbljene, da bi močnejša Kitajska ogrozila njihove interese v regiji.
* Premalo, prepozno: Ko se je začelo samookrepitveno gibanje, je bilo že prepozno, da bi Kitajsko rešili pred silami zahodnega imperializma. Država je bila že šibka in razdeljena, njena vojska in gospodarstvo pa sta močno zaostajala za zahodnimi silami.
Končno je samookrepitveno gibanje propadlo, ker ni bilo sposobno premagati teh izzivov.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com