Katere so nekatere dolgoročne zdravstvene posledice stresa?

Srčno-žilne bolezni: Kronični stres lahko poveča tveganje za bolezni srca, možgansko kap in visok krvni tlak. Ko je oseba pod stresom, njeno telo sprošča hormone, kot sta kortizol in adrenalin, ki lahko povečata srčni utrip in krvni tlak. Sčasoma lahko te spremembe poškodujejo srce in krvne žile, kar povzroči bolezni srca.

Debelost: Kronični stres lahko prispeva tudi k povečanju telesne teže in debelosti. Ko je oseba pod stresom, ima lahko povečan apetit in hrepeni po hrani z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja. Prav tako je manj verjetno, da bodo telovadili, kar lahko dodatno prispeva k povečanju telesne teže.

Sladkorna bolezen: Kronični stres lahko poveča tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. To je zato, ker lahko stres povzroči visoko raven sladkorja v krvi, kar lahko poškoduje trebušno slinavko in oslabi proizvodnjo insulina.

Okvare imunskega sistema: Kronični stres lahko oslabi tudi imunski sistem, zaradi česar je človek bolj dovzeten za bolezni. To je zato, ker lahko stres zmanjša proizvodnjo imunskih celic, kot so T-celice in B-celice, ki so odgovorne za boj proti okužbam.

Težave z duševnim zdravjem: Kronični stres lahko povzroči tudi različne težave z duševnim zdravjem, kot so depresija, anksioznost in posttravmatska stresna motnja (PTSM). Stres namreč lahko poruši ravnovesje nevrotransmiterjev v možganih, kar lahko vpliva na razpoloženje, spanje in apetit.