1. Demografija bolnikov: Starost, spol, rasa, etnična pripadnost itd.
2. Zdravstvena anamneza: Prejšnje bolezni, zdravljenja, operacije itd.
3. Družinska zgodovina: Zdravstvene razmere, ki se pojavljajo v družini.
4. Simptomi: Kaj pacient doživlja, kdaj se je začelo, kako je napredovalo itd.
5. Vitalni znaki: Telesna temperatura, krvni tlak, srčni utrip, frekvenca dihanja itd.
6. Laboratorijske preiskave: Krvne preiskave, analiza urina, slikovni testi itd.
7. Načrti zdravljenja: Kakšna zdravljenja so bila zagotovljena, kdaj so bila zagotovljena, kako so jih prenašali itd.
8. Rezultati bolnikov: Kako se je bolnikovo stanje sčasoma izboljšalo ali poslabšalo, ali je ozdravel ali umrl itd.
9. Neželeni dogodki: Vse negativne posledice, ki so nastale kot posledica zdravljenja.
10. Kakovost življenja: Kako bolnikovo stanje vpliva na njihovo sposobnost delovanja v vsakdanjem življenju.
Z zbiranjem in analiziranjem teh numeričnih dejstev lahko raziskovalci prepoznajo vzorce in trende, ki lahko vodijo do novih zdravljenj in terapij. Na primer, raziskovalci lahko ugotovijo, da je določena kombinacija zdravil bolj učinkovita pri zdravljenju določene vrste raka kot eno samo zdravilo. Lahko pa ugotovijo, da je določena genska mutacija povezana z večjim tveganjem za razvoj določene bolezni. Te informacije se nato lahko uporabijo za razvoj novih zdravil, načinov zdravljenja in preventivnih strategij.
Poleg napredka v medicinski znanosti je mogoče numerične podatke uporabiti tudi za izboljšanje oskrbe pacientov. Zdravniki lahko na primer uporabljajo elektronske zdravstvene kartoteke (EHR) za sledenje pacientovi zdravstveni anamnezi in prepoznavanje morebitnih tveganj. Podatke lahko uporabijo tudi za prilagajanje načrtov zdravljenja in spremljanje napredka bolnika. To lahko privede do boljših rezultatov za bolnike in zmanjša stroške zdravstvenega sistema.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com