Zakaj bi morali kadilcem poleg testiranja s pulzno oksimetrijo opraviti tudi meritve ABG?

Ravni ABG je treba opraviti pri kadilcih poleg testiranja pulzne oksimetrije iz naslednjih razlogov:

1. Odkrivanje respiratorne acidoze: Kajenje lahko povzroči kronični bronhitis in emfizem, kar povzroči zaporo pretoka zraka in moteno izmenjavo plinov. To lahko povzroči respiratorno acidozo, stanje, za katero je značilen znižan pH krvi zaradi povišane ravni ogljikovega dioksida (CO2) v krvi. Medtem ko pulzna oksimetrija meri nasičenost s kisikom, ne more zaznati respiratorne acidoze. Analiza ABG lahko zagotovi bolj celovito oceno kislinsko-bazičnega ravnovesja in zazna prisotnost respiratorne acidoze.

2. Ocena oksigenacije: Čeprav pulzna oksimetrija zagotavlja oceno nasičenosti s kisikom, morda ne odraža vedno natančno dejanskega stanja oksigenacije pri kadilcih. Kajenje lahko povzroči strukturne spremembe v pljučih, kot je emfizem, kar lahko povzroči neenakomerno prezračevanje in oslabljeno difuzijo kisika. Analiza ABG meri parcialni tlak kisika v arterijah (PaO2), kar zagotavlja natančnejšo oceno oksigenacije. Pri kadilcih lahko ABG razkrije hipoksemijo (nizek PaO2) kljub normalnemu odčitku pulzne oksimetrije.

3. Vrednotenje toksičnosti ogljikovega monoksida (CO): S kajenjem se v telo vnaša ogljikov monoksid, ki tekmuje s kisikom za vezavo na hemoglobin. To lahko povzroči karboksihemoglobinemijo, stanje, za katero so značilne povišane ravni ogljikovega monoksida v krvi. Pulzna oksimetrija ne more zaznati ravni ogljikovega monoksida. Analiza ABG lahko meri ravni karboksihemoglobina in pomaga oceniti obseg toksičnosti CO.

4. Spremljanje kroničnih dihalnih stanj: Mnogi kadilci imajo v ozadju bolezni dihal, kot je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), ki jo lahko kajenje poslabša. Analiza ABG omogoča spremljanje teh stanj in pomaga pri ocenjevanju učinkovitosti posegov zdravljenja. Redno spremljanje ABG lahko zagotovi dragocene informacije za obvladovanje respiratornih zapletov pri kadilcih.

5. Identifikacija dihalne odpovedi: V hujših primerih lahko s kajenjem povezane dihalne motnje povzročijo dihalno odpoved. Analiza ABG je ključnega pomena pri prepoznavanju respiratorne odpovedi z ocenjevanjem parametrov krvnega plina, kot so pH, PaCO2 in PaO2. Te informacije usmerjajo ustrezne posege in zdravnikom pomagajo pri sprejemanju ozaveščenih odločitev glede respiratorne podpore.