Kako se lokalni ali transdermalni Ativan primerja z Ativanom PO IV?

* Prednosti:

* Preprečuje presnovo prvega prehoda, kar ima za posledico večjo biološko uporabnost v primerjavi s peroralnim Ativanom.

* Zagotavlja bolj trajen in predvidljiv terapevtski učinek zaradi počasnega in neprekinjenega sproščanja zdravila v krvni obtok.

* Zmanjša tveganje za sistemske stranske učinke, saj se zdravilo dovaja neposredno na prizadeto mesto.

* Lahko je bolj priročno za bolnike, ki imajo težave s požiranjem peroralnih zdravil ali ki imajo gastrointestinalne neželene učinke pri peroralni uporabi Ativana.

* Slabosti:

* Lahko povzroči lokalne kožne reakcije, kot so rdečina, srbenje ali draženje na mestu nanosa.

* Na absorpcijo lahko vplivajo dejavniki, kot so stanje kože, temperatura in navlaženost.

* Omejeno na uporabo na določenih delih telesa, kot je nepoškodovana koža.

* Morda ni primeren za bolnike z obsežno poškodbo kože ali boleznimi, ki vplivajo na absorpcijo kože.

Intravenski (IV) Ativan

* Prednosti:

* Hiter začetek delovanja, zaradi česar je primeren za nujne primere ali kadar je potreben hiter terapevtski učinek.

* Omogoča natančen nadzor odmerjanja in dajanja zdravil.

* Lahko se uporablja pri bolnikih z moteno absorpcijo v prebavilih ali pri tistih, ki ne morejo jemati peroralnih zdravil.

* Slabosti:

* Zahteva invazivno dajanje, ki je lahko za bolnike neprijetno in predstavlja tveganje za okužbo ali druge zaplete.

* Lahko povzroči nenaden padec krvnega tlaka ali depresijo dihanja, zlasti pri večjih odmerkih.

* Med intravenskim dajanjem in po njem je potrebno natančno spremljanje, da se ocenijo neželeni učinki.

* Ni primerno za dolgotrajno ali stalno uporabo zaradi tveganja tolerance in odvisnosti.

Na splošno je izbira med topikalnim/transdermalnim Ativanom in IV Ativanom odvisna od stanja posameznega bolnika, želenega začetka delovanja, načina dajanja in možnosti neželenih učinkov. Zdravstveni delavec lahko oceni bolnikove posebne potrebe in določi najprimernejšo formulacijo zdravila Ativan.