1. Dihanje:
- Povečana frekvenca dihanja: Med vadbo telo potrebuje več kisika, da zadosti energijskim potrebam delujočih mišic. Posledično se stopnja dihanja poveča, da pride več kisika.
- Globlji vdihi: Vadba vodi tudi do globljih vdihov, izboljša prezračevanje pljuč in privzem kisika.
2. Srčni utrip:
- Povečan srčni utrip: Vadba povzroči znatno povečanje srčnega utripa. Ko se telesna potreba po kisiku poveča, srce črpa hitreje, da v mišice dostavi kri, bogato s kisikom.
- Povečan srčni utrip: Pospešen srčni utrip in močnejše krčenje srca vodita do povečanja minutnega volumna srca – količine krvi, ki jo srce prečrpa na minuto.
Razmerje med dihanjem in srčnim utripom med vadbo:
- Sinhronizacija: Pospešeno dihanje in srčni utrip med vadbo sta usklajena, da zadostita telesnim potrebam po kisiku. Srčni utrip se običajno poveča sorazmerno s frekvenco dihanja.
- Učinkovitost: Srce in pljuča delujeta usklajeno, da zagotovita učinkovito dostavo kisika do mišic. Ko se srčni utrip in dihanje povečata, se telesni vnos kisika in proizvodnja energije povečata.
Dejavniki, ki vplivajo na spremembe obsega dihanja in srčnega utripa:
- Intenzivnost vadbe: Bolj kot je vadba intenzivna, bolj se pospešita dihanje in srčni utrip.
- Raven telesne pripravljenosti: Posamezniki v telesni pripravljenosti imajo na splošno nižji srčni utrip v mirovanju in lahko vzdržujejo nižji srčni utrip med vadbo v primerjavi z manj pripravljenimi posamezniki.
- Okoljski pogoji: Dejavniki, kot so temperatura, nadmorska višina in vlažnost, lahko vplivajo na dihanje in srčni utrip med vadbo.
- Individualne različice: Pri nekaterih posameznikih se lahko med vadbo občutno pospešita dihanje in srčni utrip kot pri drugih, tudi pri podobnih stopnjah intenzivnosti.
Spremljanje dihanja in srčnega utripa med vadbo je pomembno za razumevanje odziva telesa na telesno aktivnost in zagotavljanje varnih vadbenih praks, še posebej za posameznike z zdravstvenimi težavami ali tiste, ki šele začnejo z vadbo.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com