Povečan vnos kisika: Vdihani stisnjen zrak ima višjo koncentracijo kisika kot običajni zrak, kar lahko privede do povečanega vnosa kisika v telo. To je lahko koristno za ljudi z boleznimi dihal, kot sta astma ali KOPB, ki težko dobijo dovolj kisika.
Dušikova narkoza: Pri višjih tlakih ima lahko dušik v stisnjenem zraku na telo narkotičen učinek, podoben učinku alkohola. To lahko povzroči moteno presojo, evforijo in težave z jasnim razmišljanjem. Dušikova narkoza je še posebej pomembna za potapljače, ki se spuščajo v globoke globine.
Toksičnost kisika: Dolgotrajno vdihavanje stisnjenega zraka pri visokih tlakih lahko povzroči zastrupitev s kisikom. Za to stanje so značilni krči, trzanje mišic in izguba zavesti. Toksičnost kisika je tveganje za potapljače, ki ostanejo pod vodo dlje časa ali se prehitro dvignejo iz globokih potopov.
Barotravma: Hitre spremembe tlaka med vzponom ali spustom lahko povzročijo barotravmo, to je poškodbo tkiv zaradi razlik v tlaku. Barotravma lahko prizadene ušesa, sinuse, pljuča in druge dele telesa.
Dekompresijska bolezen (DCS): Poznan tudi kot "zavoji", se DCS pojavi, ko se zaradi hitrega dviga zaradi visokega tlaka v telesnih tkivih tvorijo dušikovi mehurčki. DCS lahko povzroči bolečino, okorelost sklepov, utrujenost in nevrološke simptome. Resni primeri DCS so lahko smrtno nevarni.
Hipotermija: Vdihavanje hladnega stisnjenega zraka lahko povzroči hipotermijo, zlasti pri potapljačih, ki so potopljeni v mrzlo vodo. Do hipotermije pride, ko telo izgublja toploto hitreje, kot jo lahko proizvede.
Pomembno je vedeti, da je treba stisnjen zrak dihati samo v nadzorovanih pogojih, na primer v potapljaških ali zdravstvenih okoljih, kjer so vzpostavljeni ustrezni varnostni ukrepi in usposabljanje za zmanjšanje možnih tveganj.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com