V srednjem veku in renesansi je melanholija veljala za enega od štirih temperamentov ali prirojenih tipov osebnosti. Ljudje, ki so bili melanholični, so veljali za kontemplativne, ustvarjalne in intelektualne, a tudi nagnjene k žalosti in obupu. Melanholijo so povezovali tudi z genijem in norostjo, umetniki, pisatelji in drugi ustvarjalni ljudje pa so jo pogosto razumeli kot nujno tegobo.
V sodobni psihologiji se izraz melanholija še vedno uporablja za opis stanja žalosti ali depresije, vendar se ne povezuje več z določenim tipom osebnosti ali temperamentom. Namesto tega se vidi kot simptom različnih duševnih motenj, kot so depresija, anksioznost in bipolarna motnja.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com