Katera so nekatera pogosta sredstva za nastanek mehurjev?

Sredstva za nastanek mehurjev, znana tudi kot vezikanti, so kemična bojna sredstva, ki povzročajo hude mehurje in poškodbe kože in sluznic. Lahko se absorbirajo skozi kožo, vdihnejo ali zaužijejo in imajo lahko akutne in dolgotrajne učinke. Nekatera pogosta sredstva za nastanek mehurjev vključujejo:

1. Iperit (bis(2-kloroetil) sulfid):iperit je sredstvo za mehurjenje na osnovi žvepla, ki je bilo prvič uporabljeno v prvi svetovni vojni. Je zelo strupeno in obstojno sredstvo, ki lahko povzroči resne mehurje in poškodbe tkiva.

2. Lewisite (2-klorovinilarsin oksid):Lewisite je sredstvo za nastajanje mehurjev na osnovi arzena, ki je tudi zelo strupeno. Razvit je bil med prvo svetovno vojno, vendar ni bil široko uporabljen. Lewisite povzroča mehurje in poškodbe tkiva, pri zaužitju ali vdihavanju pa je lahko tudi smrten.

3. Fosgen oksim (difozgen):fosgen oksim je redko uporabljeno sredstvo za nastajanje mehurjev, ki je po učinkih podobno iperitu.

4. Kloropikrin (trikloronitrometan):kloropikrin draži pljuča in povzroča bruhanje ter lahko povzroči tudi mehurje na koži in očeh. Uporabljali so ga v prvi svetovni vojni, uporabljali pa so ga tudi kot pesticid.

5. Dušikov iperit (mekloretamin):Dušikov iperit je citotoksično sredstvo, ki se uporablja v kemoterapiji za zdravljenje raka. Lahko se uporablja tudi kot sredstvo za mehurjenje v vojni, razvile pa so ga Združene države med drugo svetovno vojno.