Nizke ravni kisika:
Na višjih nadmorskih višinah je zrak redkejši, zato je na voljo manj kisika, ki ga pljuča lahko absorbirajo. Ta nizka koncentracija kisika predstavlja stres za naša telesa in lahko povzroči vrsto simptomov, povezanih z višinsko boleznijo.
hipoksija:
Zmanjšane ravni kisika na visoki nadmorski višini lahko povzročijo hipoksijo, kar je stanje, ko tkiva in organi v telesu prejmejo premalo kisika. Hipoksija lahko vpliva na različne telesne sisteme in prispeva k simptomom višinske bolezni.
Pospešeno dihanje in srčni utrip:
Telo se na nizko raven kisika odzove s pospešenim dihanjem in srčnim utripom, da nadomesti zmanjšano oskrbo s kisikom. To lahko povzroči težko dihanje, palpitacije in povečan srčni utrip v mirovanju.
Kopičenje tekočine:
Velika nadmorska višina lahko povzroči uhajanje tekočine iz krvnih žil v okoliška tkiva, kar povzroči otekanje rok, nog, obraza in gležnjev. Ta premik tekočine lahko prispeva tudi k glavobolom in drugim simptomom višinske bolezni.
Z nadmorsko višino povezan možganski edem:
V nekaterih primerih lahko huda višinska bolezen povzroči visokogorski možganski edem (HACE), kjer se v možganih kopiči odvečna tekočina. HACE je resno stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč in spust na nižje nadmorske višine.
Razlike v individualni občutljivosti:
Nekateri posamezniki so bolj dovzetni za višinsko bolezen kot drugi. Dejavniki, kot so genetika, starost, stopnja telesne pripravljenosti in predhodne izkušnje z aklimatizacijo, lahko igrajo vlogo pri določanju dovzetnosti posameznika.
Pomembno je vedeti, da je višinska bolezen običajno začasno stanje, ki ga je mogoče obvladati s postopnim vzponom, počitkom, ustrezno hidracijo in zdravili brez recepta za lajšanje simptomov. Če pa so simptomi hudi ali trajajo več kot nekaj dni, je nujno, da se spustite na nižje nadmorske višine in poiščete zdravniško pomoč.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com