Motnje cirkadianega ritma :Človeško telo sledi naravnemu ciklu spanja in budnosti, imenovanem cirkadiani ritem, ki ga uravnava notranja ura možganov. Pri potovanju čez časovne pasove se notranja ura telesa ne uskladi z lokalnim časom cilja, kar moti vzorce spanja.
Desinhronizacija procesov spanja in budnosti :Po potovanju čez časovne pasove notranja ura telesa potrebuje čas, da se prilagodi novemu lokalnemu času. To lahko povzroči začasno nespečnost, prebujanje prej ali pozneje, kot bi želeli, in občutek utrujenosti ali zaspanosti ob neprimernem času.
Spremembe v proizvodnji melatonina :Melatonin je hormon, ki pomaga uravnavati spanec. Potovanja na dolge razdalje lahko motijo proizvodnjo melatonina, kar lahko še dodatno moti cikel spanja in budnosti in prispeva k časovnemu zamiku.
Dnevna zaspanost in nočna budnost :Ljudje, ki trpijo zaradi časovnega zamika, pogosto doživljajo prekomerno dnevno zaspanost (EDS), zaradi česar težko ostanejo budni in pozorni čez dan. Hkrati se lahko pojavijo nespečnost ali težave z nočnim spanjem.
Simptomi se lahko razlikujejo :simptomi časovnega zaostanka so lahko od blagih do hudih in lahko trajajo več dni ali celo tednov. Resnost časovnega zamika je odvisna od dejavnikov, kot so število prečkanih časovnih pasov, posamezne spalne navade, starost in splošno zdravje.
Izpostavljenost svetlobi in vzorci dejavnosti :Izpostavljenost močni svetlobi lahko znatno vpliva na cirkadiani ritem telesa. Simptomi časovnega zamika se lahko poslabšajo, če so posamezniki izpostavljeni močni svetlobi ob neprimernem času, na primer med želenim obdobjem spanja ali ob prihodu na cilj. Podobno lahko neredni vzorci dejavnosti dodatno motijo naravni telesni cikel spanja in budnosti.
Starost :Mlajši posamezniki se običajno hitreje prilagodijo spremembam časovnih pasov in doživljajo manj hude simptome časovnega zamika v primerjavi s starejšimi posamezniki.
Splošno zdravje in življenjski slog :Splošno fizično zdravje, spalne navade in izbira življenjskega sloga lahko vplivajo na to, kako posamezniki doživljajo časovni zamik. Na primer, ljudje z obstoječimi motnjami spanja ali osnovnimi zdravstvenimi težavami lahko doživijo izrazitejše simptome časovnega zamika.
Da bi čim bolj zmanjšali učinke časovnega zamika, lahko popotniki sprejmejo strategije, kot so postopno prilagajanje urnika spanja, redna vadba, izogibanje kofeinu in alkoholu pred spanjem ter iskanje močne svetlobe ob pravem času.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com