1. Osredotočite se na posamezne pomanjkljivosti: Medicinski model se bolj kot na njegove prednosti in sposobnosti osredotoča na posameznikove okvare ali primanjkljaje. To lahko povzroči ozko osredotočenost na rehabilitacijo in zdravljenje ter pomanjkanje pozornosti do drugih vidikov posameznikovega življenja, kot so njihove socialne in čustvene potrebe.
2. Paternalizem: Medicinski model lahko vodi do paternalističnega pristopa k zagotavljanju storitev, kjer strokovnjaki sprejemajo odločitve za invalide brez njihovega prispevka ali soglasja. To lahko onemogoči invalide in jim prepreči nadzor nad lastnim življenjem.
3. Stigma in diskriminacija: Medicinski model lahko prispeva k stigmi in diskriminaciji invalidov. To je zato, ker invalidnost prikazuje kot nekaj negativnega, kar je treba popraviti ali ozdraviti. To lahko povzroči, da so invalidi izključeni iz družbe in jim odrekajo možnosti za izobraževanje, zaposlitev in socialno udeležbo.
4. Omejen dostop do storitev: Medicinski model lahko invalidom omeji dostop do storitev. To je zato, ker pogosto vodi v osredotočanje na drage, specializirane storitve, ki niso na voljo vsem. Zaradi tega veliko invalidov ostane brez podpore, ki jo potrebujejo za samostojno življenje in polno sodelovanje v družbi.
5. Pomanjkanje osredotočenosti na preprečevanje: Medicinski model se osredotoča na zdravljenje invalidnosti, ko se pojavi, namesto da bi preprečil, da bi do nje sploh prišlo. To lahko povzroči zamujene priložnosti za zgodnje posredovanje in preprečevanje, kar bi lahko prihranilo denar in izboljšalo rezultate za invalide.
6. Osredotočite se na zdravljenje: Medicinski model daje poudarek na ozdravitvi invalidnosti, kar ni vedno mogoče ali primerno. To lahko povzroči nerealna pričakovanja in razočaranje invalidov in njihovih družin.
7. Omejena vloga invalidov: Medicinski model invalide pogosto izključuje iz odločanja o lastni oskrbi in storitvah. To lahko onemogoči invalidne osebe in jim prepreči polno sodelovanje v družbi.
8. Pomanjkanje podpore družinam: Zdravstveni model pogosto ne nudi podpore družinam invalidov. To lahko privede do stresa in izolacije za družine ter jim lahko oteži skrb za svoje ljubljene.
Alternativni modeli invalidnosti
Obstajajo številni alternativni modeli invalidnosti, ki izpodbijajo medicinski model. Ti modeli vključujejo socialni model, model človekovih pravic in biopsihosocialni model. Ti modeli obravnavajo invalidnost kot družbeni konstrukt in ne kot zdravstveni problem ter poudarjajo pomen vključevanja, sodelovanja in krepitve vloge invalidov.
Ti alternativni modeli imajo številne posledice za zagotavljanje storitev, vključno z:
1. Osredotočite se na prednosti in sposobnosti: Alternativni modeli invalidnosti se osredotočajo na prednosti in sposobnosti invalidov, ne pa na njihove pomanjkljivosti. To lahko vodi do bolj celostnega pristopa k zagotavljanju storitev, ki obravnava fizične, čustvene, socialne in intelektualne potrebe posameznika.
2. Opolnomočenje: Alternativni modeli invalidnosti poudarjajo pomen opolnomočenja invalidov. To je mogoče doseči z zagotavljanjem informacij in podpore ter z vključevanjem invalidov v odločanje o lastni negi in storitvah.
3. Vključitev: Alternativni modeli invalidnosti spodbujajo vključevanje invalidov v vse vidike družbe. To vključuje izobraževanje, zaposlovanje, družbene dejavnosti in odločanje.
4. Preprečevanje: Alternativni modeli invalidnosti se osredotočajo na preprečevanje in zdravljenje. To je mogoče doseči z obravnavo družbenih in okoljskih dejavnikov, ki lahko prispevajo k invalidnosti.
5. Podpora družinam: Alternativni modeli invalidnosti nudijo podporo družinam invalidov. To lahko pomaga zmanjšati stres in izolacijo ter družinam olajša skrb za svoje ljubljene.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com