AMD je degenerativna bolezen, ki prizadene makulo, majhno območje v središču mrežnice, ki je odgovorno za oster centralni vid. Pri zgodnji AMD so v makuli majhne rumene usedline, imenovane drusen. Te usedline so običajno neškodljive, vendar lahko povzročijo naprednejše oblike AMD.
Za vmesno AMD je značilen razvoj večjih druz in območij redčenja mrežnice. Te spremembe lahko povzročijo blago izgubo vida, vendar običajno ne vplivajo na dnevne aktivnosti.
Napredovala AMD je najhujša oblika bolezni in lahko povzroči znatno izgubo vida. Obstajata dve glavni vrsti naprednega AMD:mokri in suhi.
* Vlažna AMD se pojavi, ko pod mrežnico zrastejo nove krvne žile. Te krvne žile lahko puščajo tekočino in kri, kar lahko poškoduje makulo in povzroči hitro izgubo vida.
* Suhi AMD se pojavi, ko makula sčasoma počasi propada. To lahko povzroči postopno izgubo vida, ki morda ni takoj opazna.
Dejavniki tveganja za zgodnji pojav AMD
Dejavniki tveganja za zgodnji pojav AMD so podobni tistim za AMD pri starejših odraslih, vendar je bolj verjetno, da je zgodnji nastop AMD posledica dednih genetskih mutacij. Nekateri od teh dejavnikov tveganja vključujejo:
* Družinska anamneza AMD
* Kajenje
* Visok krvni tlak
* Debelost
* Sladkorna bolezen
* Svetle oči
* Genetika - Nekatere genske mutacije in variacije, kot so mutacije v genu za faktor komplementa H (CFH), povečajo tveganje za razvoj AMD in se lahko pojavljajo v družinah.
* Rasa in etnična pripadnost - Študije so pokazale, da imajo belci večje tveganje za zgodnji pojav AMD v primerjavi z drugimi rasnimi in etničnimi skupinami
Zgodnja diagnoza in zdravljenje lahko pomagata upočasniti napredovanje AMD in ohraniti vid. Če opazite kakršne koli spremembe vida, je pomembno, da takoj obiščete očesnega zdravnika. Če imate veliko tveganje za AMD, boste morda želeli razmisliti o rednih očesnih pregledih, da boste bolezen zgodaj odkrili.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com