Kateri testi se uporabljajo za diagnosticiranje nenormalnega srčnega ritma ali ugotavljanje njegovega vzroka?

Diagnosticiranje nenormalnega srčnega ritma (aritmije) in ugotavljanje njegovega vzroka pogosto vključuje kombinacijo testov in diagnostičnih postopkov. Tukaj je nekaj pogosto uporabljenih testov:

1. Elektrokardiogram (EKG):EKG beleži električno aktivnost srca prek elektrod, nameščenih na prsih, rokah in nogah. Zagotavlja informacije o srčnem utripu, ritmu in morebitnih nepravilnostih v električnih signalih.

2. Holterjev monitor:Holterjev monitor je prenosna naprava, ki neprekinjeno beleži električno aktivnost srca 24 ur ali več. Pomaga prepoznati občasne ali redke aritmije, ki jih standardni EKG morda ne zazna.

3. Snemalnik dogodkov:Snemalnik dogodkov je majhna prenosna naprava, ki beleži električno aktivnost srca, ko se pojavijo simptomi, kot so palpitacije ali omotica. Uporablja se za zajemanje in beleženje aritmij, ki jih med rutinskim testiranjem ni zlahka zaznati.

4. Ehokardiogram:Ehokardiogram je ultrazvok srca, ki zagotavlja slike srčnih struktur, vključno z ventili, prekati in stenami. Lahko oceni delovanje srca, prepozna nepravilnosti v anatomiji srca in zazna kakršne koli spremembe, ki lahko prispevajo k aritmijam.

5. Elektrofiziološka študija (EPS):EPS je invazivni postopek, ki vključuje namestitev elektrod neposredno v srce za oceno poti električne prevodnosti in ugotavljanje izvora aritmije. Pogosto se uporablja za diagnosticiranje in zdravljenje zapletenih aritmij ali za določitev najprimernejšega pristopa k zdravljenju.

6. Preskus nagibne mize:Preskus nagibne mize se uporablja za oceno odziva telesa na spremembe položaja, kot je stanje ali nagibanje. Pomaga lahko pri diagnosticiranju aritmij, ki jih sprožijo spremembe krvnega tlaka ali srčnega utripa.

7. Koronarna angiografija:Koronarna angiografija je postopek, ki vključuje vbrizgavanje kontrastnega barvila v arterije, ki oskrbujejo srce s krvjo. Pomaga prepoznati kakršna koli zožitev ali blokade v koronarnih arterijah, ki bi lahko prispevale k aritmijam.

8. Krvni testi:Krvni testi se lahko opravijo za preverjanje osnovnih zdravstvenih stanj, kot so neravnovesja elektrolitov, motnje ščitnice ali določena zdravila, ki lahko povzročijo ali prispevajo k aritmijam.

9. Genetsko testiranje:V nekaterih primerih se lahko priporoči genetsko testiranje za identifikacijo kakršnih koli podedovanih genetskih mutacij ali sindromov, ki lahko vodijo do aritmij, zlasti pri mlajših posameznikih ali tistih z družinsko anamnezo bolezni srca.

10. Elektrokardiogram s povprečnim signalom (SAECG):SAECG je specializirana tehnika EKG, ki izboljša šibke električne signale, povezane z določenimi aritmijami, zlasti tistimi, ki lahko povzročijo nenadno srčno smrt.

Izbira diagnostičnih testov je odvisna od posameznikovih simptomov, zdravstvene anamneze in suma na vrsto aritmije. Zdravnik vam bo priporočil najprimernejše preiskave glede na vašo specifično situacijo.