1. Venski ton: Mišične stene ven se lahko krčijo in sproščajo, kar vpliva na venski tlak. Vzdrževanje venskega tonusa je ključnega pomena, še posebej v predelih, kjer so vene izpostavljene visokemu pritisku, kot so spodnje okončine.
2. Črpalka skeletnih mišic: Dejavnost skeletnih mišic, zlasti v mišicah meč, deluje kot črpalka, ki poganja vensko kri proti srcu. Ko se te mišice skrčijo, stisnejo bližnje vene in potisnejo kri navzgor proti gravitaciji. To pomembno prispeva k venskemu povratku in preprečuje nabiranje krvi v okončinah.
3. Dihalna črpalka: Negativni intratorakalni tlak, ki nastane med vdihom, povzroči rahel padec venskega tlaka. Posledično se olajša venski povratek v srce in poveča pretok krvi skozi torakalne vene.
4. Venske zaklopke: Vene vsebujejo enosmerne ventile, ki preprečujejo povratni tok krvi. Ti ventili zagotavljajo pravilen pretok krvi proti srcu in pomagajo vzdrževati višji venski tlak v okončinah.
5. Delovanje srca: Črpalno delovanje srca ustvarja silo, potrebno za poganjanje krvi skozi obtočni sistem. Če je črpalna sposobnost srca oslabljena, na primer pri srčnem popuščanju, lahko povzroči povečan venski tlak in posledično kopičenje tekočine v tkivih (edem).
6. Količina krvi: Spremembe volumna krvi zaradi izgube krvi ali preobremenitve s tekočino lahko vplivajo na venski krvni tlak. Zmanjšan volumen krvi lahko povzroči hipotenzijo in znižan venski tlak, povečan volumen krvi pa hipertenzijo in povišan venski tlak.
7. Periferni upor: Odpor, na katerega naleti kri, ko teče skozi majhne krvne žile (arteriole), vpliva na venski tlak. Povečan periferni upor lahko zviša venski tlak, zmanjšan upor pa ga lahko zniža.
8. Gravitacija: V pokončnem položaju gravitacija deluje navzdol na kri, kar prispeva k povečanemu venskemu pritisku v spodnjih delih telesa, zlasti stopalih in nogah. Učinki gravitacije so izrazitejši pri posameznikih z okvarjenim venoznim delovanjem ali dolgotrajnim stanjem ali sedenjem.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com