Kaj so stresni hormoni, ki jih proizvajajo nadledvične žleze?

Nadledvične žleze, ki se nahajajo na vrhu vsake ledvice, igrajo ključno vlogo pri odzivu telesa na stres. Ko se telo sooči s fizičnim, čustvenim ali psihološkim stresom, nadledvične žleze sproščajo različne hormone, ki telesu pomagajo pri soočanju z zahtevami stresne situacije. Primarni stresni hormoni, ki jih proizvajajo nadledvične žleze, vključujejo:

1. Epinefrin (adrenalin): Epinefrin je hormon, ki ga običajno povezujemo z odzivom "boj ali beg". Sprošča se kot odgovor na takojšnje grožnje in sproži niz fizioloških sprememb, da telo pripravi na fizično akcijo. Epinefrin poveča srčni utrip, razširi dihalne poti, spodbudi krčenje mišic in preusmeri pretok krvi v vitalne organe.

2. Norepinefrin (noradrenalin): Norepinefrin je še en hormon, ki se sprošča med odzivom na stres. Deluje skupaj z epinefrinom, da telo pripravi na delovanje, vendar ima bolj dolgotrajen učinek. Norepinefrin prispeva k večji budnosti, osredotočenosti in energiji v stresnih situacijah.

3. Kortizol: Kortizol je glukokortikoidni hormon, ki igra ključno vlogo pri dolgotrajnem odzivu telesa na stres. Sodeluje pri uravnavanju presnove, delovanja imunskega sistema in krvnega tlaka. Raven kortizola se običajno dvigne zjutraj, kar pomaga zagotoviti naval energije, nato pa čez dan postopoma upada. Vendar pa lahko kronični stres povzroči trajno visoko raven kortizola, kar lahko povzroči različne zdravstvene težave.

4. Aldosteron: Aldosteron je mineralokortikoidni hormon, ki pomaga uravnavati ravnovesje elektrolitov, zlasti ravni natrija in kalija v telesu. Sprošča se kot odziv na stresorje, ki povzročajo izgubo tekočine, kot sta znojenje ali driska, za vzdrževanje ustreznega ravnovesja tekočine in elektrolitov.

Ti stresni hormoni delujejo skupaj, da podpirajo prilagajanje telesa na stresne situacije in zagotavljajo ustrezen fiziološki odziv na izzive. Vendar pa lahko dolgotrajna ali kronična aktivacija stresnega odziva moti različne telesne sisteme in prispeva k zdravstvenim težavam, ko se telo po odstranitvi stresorja ne more vrniti v stanje ravnovesja.